Hidroizolacija je postopek zaščite gradbenih objektov pred škodljivim delovanjem vode. Njena osnovna funkcija je ustvariti pregrado, ki ločuje notranje prostore objekta od zunanjega vpliva vlage in vode. Hidroizolacija preprečuje prodiranje vode v temelje, stene, tla, strehe in podzemne prostore ter tako ščiti gradbene materiale pred poškodbami.
Voda lahko v objekt vdre na različne načine, kot so:
Kapilarno dviganje
voda se dviguje skozi pore in mikrorazpoke v gradbenih materialih
Prosti tok
voda prodira zaradi gravitacije, običajno skozi nesanirane temelje ali šibke točke v konstrukciji
Kondenzacija vlage
pojavi se, ko vlaga v zraku kondenzira na hladnih površinah objekta, pri čemer nastane voda, ki lahko poškoduje stene
Okvara na vodovodnih in kanalizacijskih ceveh
zaradi okvarjenih cevi lahko voda prodre v notranjost objekta, kar povzroči vlažne prostore in škodo
Podzemni tokovi
če objekt ni ustrezno zaščiten, lahko podzemne vode povzročijo erozijo temeljev ali pronicanje v podzemne prostore
Površinske padavine
padavine (dež, sneg) ali taljenje snega na površini lahko povzročijo površinsko nasičenost tal. Če sistem za odvodnjavanje (drenaža) ni ustrezno izveden, lahko voda prodre v temelje ali stene objekta
Zaradi vseh teh možnih virov vdora vode postane zaščita objekta s hidroizolacijo v gradbeništvu ključnega pomena. Hidroizolacija ne ščiti le pred škodljivimi vplivi vode, temveč prispeva tudi k stabilnosti in trajnosti gradbenih objektov.
ZAKAJ JE HIDROIZOLACIJA POMEMBNA?
Cilj hidroizolacije je ohraniti stabilnost in dolgotrajnost objekta, saj lahko vdor vode zelo negativno vpliva na strukturo in funkcionalnost stavbe. Nekateri od teh vplivov vključujejo:
- oslabitev betonske konstrukcije: voda, ki prodre v beton, lahko povzroči korozijo armature, zaradi česar oslabijo temelji, stene in druge betonske konstrukcije;
- erozija armature: voda, ki pride v stik s kovinskimi elementi, kot je armatura, lahko povzroči njeno korozijo, kar lahko ogrozi stabilnost celotne gradbene konstrukcije;
- poplavljanje objekta: v primeru večjega vdora vode lahko objekt poplavi, kar lahko povzroči veliko škodo, zlasti v podzemnih prostorih;
- pojav plesni in glivic: voda, ki prodre v notranje prostore, lahko povzroči pojav plesni in glivic, kar povzroča zdravstvene težave stanovalcem in zmanjšuje kakovost življenja;
- oslabitev temeljnih tal: voda, ki prodre v temeljni sloj tal, lahko povzroči njegovo sesedanje in s tem poveča tveganje za pojav diferencialnega posedanja, kar lahko povzroči razpoke v stenah, tleh in drugih delih konstrukcije.
CILJI
HIDROIZOLACIJE
Hidroizolacija ima več ključnih ciljev, ki so pomembni za ohranitev in izboljšanje lastnosti objekta:
- zmanjšanje negativnega vpliva na stabilnost objekta: preprečevanje prodiranja vode v temelje in stene pomeni zmanjšanje nevarnosti poškodb konstrukcije, kot so razpoke, korozija armature in zmanjšanje nosilnosti konstrukcije;
- povečanje vrednosti objekta: pravilno izvedena hidroizolacija znatno poveča tržno vrednost objekta. Potencialni kupci ali investitorji pri odločitvi za nakup pogosto upoštevajo kakovost hidroizolacije, saj ta neposredno vpliva na varnost in dolgotrajnost objekta;
- povečanje energetske učinkovitosti objekta: vlaga, ki prodira v stene in temelje, lahko zmanjša toplotno izolacijo, kar poveča potrebo po ogrevanju. Hidroizolacija lahko bistveno izboljša energetsko učinkovitost objekta in tako zmanjša stroške za energijo.
Ugotavljanje pojava vlage
- Pojav vlažnih madežev na stenah
Eden najpogostejših znakov vlage v objektu so mokri madeži na stenah, zlasti v nižjih predelih sten ali v kleteh. Ti madeži se pojavijo, ko voda prodre v stene, bodisi zaradi kapilarnega dviga bodisi zaradi infiltracije z zunanje strani. - Izluževanje vode skozi stene
Če se na stenah, tleh ali stropih v prostoru pojavijo vidne kapljice vode, je to jasen znak, da voda prehaja skozi stene. - Vonj po vlagi v zraku
Vonj po vlagi v zaprtih prostorih je običajno pokazatelj, da je prisotna vlaga. Vlažnost v prostoru lahko ustvari vonj, ki je neprijeten in svež, hkrati pa pogosto spominja na vonj stoječe vode. To se zgodi zaradi rasti mikroorganizmov, kot so plesni in glive, ki rastejo v vlažnih razmerah. Vonj po vlagi je mogoče čutiti v:
– kleteh, slabo prezračevanih prostorih ali v prostorih, ki so nagnjeni h kondenzaciji,
– starih zidovih, v katere prodira voda in ustvarja vlago, ki ugodno vpliva na rast plesni. - Pojav plesni
Eden od najbolj očitnih znakov prisotnosti vlage v prostorih je pojav glivic in plesni. Glivice se običajno pojavljajo v vlažnih prostorih in lahko rastejo na stenah, stropih, pohištvu in celo na oblačilih. Plesni in glivice ne povzročajo le estetskih težav, temveč tudi znatno ogrožajo zdravje. - Poškodbe barve in ometa
Vlažni zidovi pogosto povzročajo luščenje barve in odpadanje ometa s površine stene.
Metode sanacije
ZAVESNO INJEKTIRANJE
Spada med nizkoviskozne hidrostrukturne smole na osnovi akrilata s kratko nadzorno kemijsko reakcijo. Uporablja se, kadar je onemogočen dostop do zunanje strani temeljev, tj. kadar so stroški izkopa temeljev previsoki. Med reakcijo postane material elastičen in vodoodporen.
PREKINITEV KAPILARNE VLAGE
Kapilare so tanke, podolgovate cevčice z zelo majhnim notranjim premerom. Zaradi teh cevčic pride do porasta vlage, ki zmanjšuje kakovost prostora in življenja v njem. Manjše kot so kapilare, bolj se vlaga dviga. Kapilarna vlaga je voda iz tal, ki se dviga v stene skozi kapilare, ki so v gradbenem materialu. Z njo voda prinaša raztopljeno sol, ki ob kristalizaciji povzroča poškodbe na objektu – med kristalizacijo sol poveča svoj volumen in povzroči razslojenost materiala, ki se na koncu loči in povzroči poškodbe na objektih.
TESNJENJE DILATACIJSKIH REŠETK
Izvede se z nizkoviskoznim hidrostrukturnim gelom na osnovi akrila s kratko nadzorno reakcijo. Po reakciji postane elastičen in vodoodporen. Odporen je na zmrzal in temperaturne spremembe, dobro se oprijemlje na suho in mokro podlago ter ima veliko mehansko in kemično odpornost.
TESNJENJE PRODORA VODE
Uporablja se hidrofobna elastomerna smola na osnovi poliuretana, ki v stiku z vodo reagira in nabrekne. Zaprta struktura omogoča trajno tesnjenje, smola pa spada med enokomponentne smole, ki omogočajo lažjo uporabo. Odlikuje jo visoka prožnost, ne poškoduje podzemnih voda in reagira z vodo (potrebno je vlaženje vrtin v suhih stavbah).